Veleposlaništvo RS Zagreb /Novice /
17.04.2008  

Pojasnilo Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi z izjavami dr. Boža Dimnika v članku »Ribe so racionalne, politika pa ne«, Dnevnik, priloga Objektiv, 12. 4. 2008

Dr. Božo Dimnik, častni konzul Republike Hrvaške in dolgoletni predsednik društva slovensko-hrvaškega prijateljstva, je v navedenem intervjuju na vprašanje glede slabih odnosov med Slovenijo in Hrvaško kategorično zatrdil: »Mati vseh napak je Ljubljanska banka.« In v nadaljevanju dodal: »Preprostega dejstva, da banka dolg mora vrniti, pa nočejo razumeti.« Trditev, ki se nanaša na Republiko Slovenijo, je dr. Dimnik pospremil z za bančne posle zelo nenavadno primerjavo – z dolgom med dvema bratoma. MZZ se ne želi spuščati v razloge za navedeno primerjavo. Zaradi celovitega poznavanja dejstev pa želi dr. Dimnika in javnost opozoriti na naslednja dejstva:

 

1.) Problem deviznih vlog v bankah na območju nekdanjih republik bivše države SFRJ je bil po dolgotrajnih pogajanjih urejen leta 2001 s Sporazumom o vprašanjih nasledstva, ki so ga ratificirale Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in ZR Jugoslavija (takrat še skupna država Črne gore in Srbije). Od leta 2004 je sporazum za vse države podpisnice veljavna in s tem zavezujoča mednarodna pogodba.

 

2.) Omenjeni sporazum v 7. členu Priloge C določa, da se države naslednice brez odlašanja začnejo pogajati o jamstvu SFRJ oz. Narodne banke Jugoslavije za devizne hranilne vloge varčevalcev v poslovnih bankah ali katerikoli podružnici, in sicer pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave v Baslu. MZZ z obžalovanjem ugotavlja, da Republika Hrvaška, kljub navedeni nedvoumni obvezi iz omenjenega sporazuma ter realnemu problemu za nekdanje varčevalce, do danes ni dala soglasja za nadaljevanje pogajanj glede ureditve problema jamstva nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge varčevalcev.

 

3.) MZZ na osnovi dejstev lahko le ponovi že znano ugotovitev, da so bile žrtve razpada SFRJ na ozemlju RH vse banke, bančne entitete in njihovi devizni varčevalci, vključno z varčevalci v podružnicah Ljubljanske banke na Hrvaškem. RH je s svojo zakonodajo nastali problem uredila tako, da ga je rešila za veliko večino bank in njenih entitet na ozemlju RH. Na tak način je problem rešila za podružnico Jugobanke, ne pa tudi za Glavno podružnico Ljubljanske banke, d. d., v Zagrebu, kjer želi RH finančno rešitev problema prevaliti izključno na stran Republike Slovenije.

 

4.) Upoštevaje izjave dr. Dimnika velja opozoriti, da so obstajale tudi možnosti za sorazmerno hitro in enostavnejšo rešitev problema deviznih vlog varčevalcev LB na Hrvaškem. LB bi namreč lahko poplačala varčevalce, če bi RH omogočila, da LB izterja iz naslova podeljenih kreditov podjetjem in drugim pravnim osebam na Hrvaškem. Ta sredstva namreč večkrat presegajo znesek, ki ga hrvaški varčevalci deviznih vlog zahtevajo od LB. Takšno rešitev je posredno nakazala tudi  razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ko je novembra 2006 v svoji sodbi v primeru treh hrvaških varčevalcev proti Republiki Sloveniji (Kovačić in drugi proti Sloveniji)  zaradi nepovrnjenih deviznih vlog poudarilo, da bi se lahko poplačali na Hrvaškem.

 

5.) Naj ob tem omenimo odločbo ustavnega sodišča RH iz leta 2001, ki je problem nepovrnjenih deviznih vlog varčevalcem opredelilo kot posledico višje sile, dejanskega stečaja NBJ in razpada SFRJ, oz. da so omenjena devizna sredstva »lastnina varčevalcev, ki je postala nedostopna zaradi dogodka, ki se ga lahko klasično označi kot višja sila« (Narodne novine, št. 67/2001, 24. julij 2001, 10. točka obrazložitve).

 

Ob vsem povedanem MZZ izraža razumevanje za osebne težave prizadetih varčevalcev. Hkrati izraža trdno prepričanje, da se lahko težave in posledice za varčevalce najprimerneje ter najhitreje rešijo z doslednim upoštevanjem sprejetih mednarodnih obveznosti ter dogovorov, izhajajočih za vse države podpisnice iz Sporazuma o vprašanjih nasledstva, ki ga je, kot rečeno, ratificirala tudi Republika Hrvaška. MZZ ne dvomi, da lahko na teh osnovah k temu s svojim vplivom in dejavnostjo kot častni konzul RH v Sloveniji in predsednik društva slovensko-hrvaškega prijateljstva pomembno prispeva tudi dr. Dimnik.